Leta 2000 je začelo naraščati zanimanje o neoperativnem zdravljenju sprednje križne vezi (ACL) na podlagi obetavnih raziskav, ki kažejo, da se športniki (tako elitnih kot neelitnih), vrnejo na svojo raven igranja športa pred poškodbo brez operacije ACL.
Rezultati študije Myklebust idr. (2003) so pokazali, da se je v skupini 79 elitnih rokometašev, ki so si poškodovali ACL, 22 rokometašev poskušalo vrniti v šport na prejšnjo raven brez operacije ACL. Kar 82% jih je nadaljnja 4 leta uspelo ostati na istem nivoju tekmovalnega športa! Skupina, ki si je operirala ACL se je le v 58% vrnila na svojo raven športa pred poškodbo za nadaljnih 3,8 let tekmovalne kariere. Poleg tega si je 22% rokometašev iz operirane skupine ponovno strgalo ACL. Še bolj zanimivo pa je bilo to, da pri preučevanju dolgoročnih rezultatov med dvema skupinama (povprečno 7 let po poškodbi) ni bilo bistvenih razlik v stopnji osteoartroze (degeneraciji sklepnega hrustanca), epizod bolečine, nestabilnosti, funkciji in kakovosti življenja.
Medtem so Hurd idr. (2008) v poznih 90-ih in zgodnjih 2000-ih spremljali več kot 300 neelitnih športnikov, ki so si poškodovali ACL. Ena njihovih ključnih ugotovitev je bila, da je bilo po fizioterapevtski obravnavi 42% sodelujočih v raziskavi potencialnih ”coperjev” – kar pomeni, da so kljub temu, da nimajo ACL, ugotovili, da imajo močno, stabilno, funkcionalno koleno – in so jih spodbujali k nadaljevanju po neoperativni poti, dokler so to želeli.
72% teh potencialnih ”coperjev” se je počutilo tako dobro, da so se v naslednjih 10 letih v določenem trenutku odločili, da se vrnejo na svojo raven športa pred poškodbo (kar je vključevalo športe kot so košarka, nogomet, rokomet itd.). Po 10 letih spremljanja se 40% potencialnih ”coperjev” še vedno ni operiralo ACL, preostalih 60% se je na koncu odločilo za operacijo.
Frobell idr. (2010) so objavili prvi in edini tovrstni članek (do danes), ki je pokazal, da med primerjavo med skupinami (1. operacija ACL, 2. brez operacije ACL) ni bistvenih razlik glede na funkcijo, kakovost življenja in stopnjo telesne aktivnosti v obdobju dveh let. Bolniki, ki so si poškodovali ACL, so bili naključno dodeljeni bodisi za operacijo ACL, bodisi za možnost odložitve operacije, kadarkoli so jo želeli imeti.
Še boljše pri tej študiji je bilo, da so isti avtorji nato po petih letih po začetni poškodbi spet sledili isti skupini bolnikov in ugotovili, da med obema skupinama še vedno ni bistvenih razlik (funkcija, kakovost življenja, stopnja telesne aktivnosti, spremembe v osteoartrozi) in 50% skupine odložene operacije ACL (samo rehabilitacija) se je še normalno živelo brez operacije ACL!
To čudovito delo Frobella in sodelavcev je resnično spremenilo igro tako zdravstvenih delavcev kot njihovih pacientov. K temu, da lahko stragano sprednjo križno vez rehabilitiramo brez kirurške rekonstrukcije, so nedvomno pomagale visokokakovostne raziskave in nekateri odmevni primeri elitnih športnikov, ki so lahko tekmovali na najvišji ravni brez svoje sprednje križne vezi (Dejuan Blair, brez obeh sprednjih križnih vezi (košarka – NBA), Mickey Mantle poškodovana ACL in medialni meniskus (bejzbol-MLB), primer v Premier ligi, kjer niso poimenovali igralca, Ivica Kostelić (smučanje)).
POVZETEK:
Raziskave kažejo, da se lahko 40%-50% ljudi z izolirano poškodbo ACL rehabilitira brez operacije ACL in vrne nazaj na raven igranja športa pred poškodbo (Hurd idr., 2008, Frobell idr., 2013).
V primeru, da niste vrhunski športnik je priporočeno, da po poškodbi opravite vsaj 3 mesece rehabilitacije (vadbene terapije). V primeru, da je koleno stabilno v dinamičnih pogojih in vam ne povzroča dodatnih težav lahko izberete tudi pot brez operacije (Ericsson idr., 2013).
DOBRE INDIKACIJE ZA POT BREZ OPERACIJE SPREDNJE KRIŽNE VEZI
- Izolirana poškodba sprednje križne vezi
- Prva poškodba ACL (zaenkrat še nimamo podatkov kako uspešni smo lahko ob drugi,tretji… poškodbi ACL)
- 18-35 let starosti
- Manjša poškodba medialne ali stranske vezi, zadnje križne vezi, meniskusa in rahla osteoartroza
- Niste profesionalni športnik (dejavniki pri profesionalnih športnikih: starost, pogodba, igralna pozicija, težko si privoščijo 3 mesece rehabilitacije samo za to, da vidijo ali bo uspelo brez operacije)
VIRI:
Ericsson, Y. B., Roos, E. M., & Frobell, R. B. (2013). Lower extremity performance following ACL rehabilitation in the KANON-trial: impact of reconstruction and predictive value at 2 and 5 years. Br J Sports Med, 47(15), 980-985
Frobell et al (2013) – Treatment for acute anterior cruciate ligament tear: five year outcome of a randomised trial. BMJ. 2013 Jan 24;346:f232
Hurd et al (2008) – A 10-year prospective trial of a patient management algorithm and screening examination for highly active individuals with anterior cruciate ligament injury: Part 1, outcomes. Am J Sports Med. 2008 Jan;36(1):40-7.
Mylebust et al (2003) – Clinical, functional, and radiologic outcome in team handball players 6 to 11 years after anterior cruciate ligament injury: a follow-up study. Am J Sports Med. 2003 Nov-Dec;31(6):981-9
Povzeto po: https://www.premax.co/us/blog/can-all-acl-injuries-be-managed-non-operatively