Po glavnih izsledkih raziskave NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi je mogoče opaziti poslabšanje življenjskega sloga prebivalstva, v prihodnosti pa se pričakuje tudi porast kroničnih nenalezljivih bolezni (SI-PANDA, 2021). Številni ljudje so priča pandemski izčrpanosti, ki je po mnenju strokovnjakov naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo. Pandemska izčrpanost je definirana, kot pomanjkanje motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj, ta se pojavi postopoma, nanjo pa vplivajo različna čustva, izkušnje in stališča.
Dve tretjini v raziskavi vprašanih posameznikov je navedlo, da so bili v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivni kot pred pandemijo, slaba petina jih je jedla več nezdrave hrane, 16 % jih je kadilo več kot pred pandemijo in 10 % jih je pilo več alkohola kot pred pandemijo. Zavoljo izboljšanja imunskega sistema je 37 % anketirancev povečalo uživanje prehranskih dopolnil, 27 % se je med pandemijo povečala telesna teža, 17 % jih pogosteje uživa nezdrave prigrizke, 14 % tudi večje količine hrane, 13 % jih pogosteje naroča po spletu. V sedmem delu raziskave so tudi zaznali, da ima okrog 20 % anketirancev težave v duševnem zdravju, 14 % oseb pa že ima znake depresivne motnje. Največ težav v duševnem zdravju se pojavlja pri mladih, starih od 18 do 29 let, in sicer malo več kot 30 odstotkov (SI-PANDA, 2021).
Vsa takšna odstopanja od zaželjenega življenskega sloga povečujejo raven telesne nedejavnosti, z njo pa narašča tveganje za razvoj duševnih motenj in kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, rak in debelost. Ocenjujejo, da je telesna nedejavnost vzrok za nastanek približno 21–25 % raka na prsih in debelem črevesju, 27 % primerov sladkorne bolezni in 30 % primerov ishemičnih bolezni srca (World Health Organization, 2021). Nezanemarljiv pa je tudi prispevek telesne nedejavnosti k razvoju številnih duševnih motenj, kot npr. depresivnost, anksioznost, strah pred izgubo bližine in strah pred bližino ali strah pred izgubo nadzora in nemočjo. Ne samo, da ustrezna telesna dejavnost pomembno zmanjšuje tveganje za virusno okužbo in zmanjšuje tesnobo, ki jo lahko povzroči (samo)izolacija zaradi preprečitve širjenja virusa. Poleg tega telesna dejavnost zmanjšuje tudi vrsto drugih bolj dolgoročnih zdravstvenih tveganj, zato je za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja ključno, da so tako otroci kot odrasli tudi v pandemskem času telesno dejavni skladno s splošnimi priporočili za telesno dejavnost. Po najnovejših smernicah World Health Organization (2021) naj bodo otroci vsak dan najmanj 60 minut tako telesno dejavni tako, da se globoko zadihajo in spotijo. Pri mlajših generacijah je predvsem zaželjena gibalna aktivnost v obliki igre, pri katerih naj igra predstavlja zaporedne aerobne aktivnosti z vmesnimi premori.
Za ohranjanje zdravja naj bodo odrasli zmerno telesno dejavni vsaj 150 minut na teden ali visoko telesno dejavni vsaj 75 minut tedensko. Poleg tega pa naj obe starostni skupini dvakrat tedensko izvajajo vaje za razvoj moči večjih mišičnih skupin. Seveda pa se priporoča tudi vadba ravnotežja, koordinacije, agilnosti in gibljivosti. Več in bolj intenzivna telesna dejavnost od priporočil prinaša večje zdravstvene koristi in izboljšuje zdravje! Vsekakor pa je glede na okoliščine kakršnakoli telesna dejavnost boljša od nedejavnosti. Če že morate odplačevati davek pandemije se tega lotite bistro in dolgoročno, ob pričetku vadbe se posvetujte z zdravnikom, kineziologom ali športnim trenerjem glede primernih oblik telesne dejavnosti in bodite pozitivno naravnani. Zapomnite si, da je edina slaba vadba tista, ki se nikoli ni zgodila, takšna opogumljajoča misel pa naj vas spremlja pri odločitvi za spremembo trenutnega življenjskega sloga.
SI-PANDA (2021). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno iz
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/panda_porocilo_po_6._valu.pdf
World Health Organization (2021). Pridobljeno iz
https://www.who.int/publications/i/item/9789241599979