Morda veste katera igrača je bila ob prelomu tisočletja razglašena za najboljšo igračo vseh časov? Gre za igračo z imenom jojo. Zgodovinarji menijo, da gre za drugo najstarejšo igračo, takoj za lutkami. V otroških letih lahko ta zabavna igrača pomaga pri razvijanju motoričnih sposobnosti otroka, njegovih ročnih spretnosti ter koordinacije gibov. Danes pa nam je tehnološki napredek na področju športa omogočil, da z igračo ohranjamo stik vse v pozno odraslost. Svojo preobraženo obliko je igrača dobila z razvojem inercijskih naprav (t.i. jo jo trenažerjev) v 80. letih prejšnega stoletja. Naprave so bile takrat razvite z namenom vzdrževanja mišične mase pri astronavtih, saj se mišična masa zaradi zmanjšanja gravitacijske sile v vesolju in s tem manjše uporabe mišic občutno zmanjša že v zelo kratkem času (Alkner idr., 2003). Danes inercijska vadba za moč predstavlja nov trend, ki se zaradi pozitivnih učinkov vadbe vse bolj uveljavlja pri rehabilitaciji po akutnih in kroničnih poškodbah, predvsem tetiv, pri preventivni vadbi pred poškodbami pri športnikih, pri razvijanju motoričnih sposobnosti pri športnikih in z namenom izboljšanja kazalnikov zdravja pri kroničnih bolnikih.
Preden pa razrkrijemo vse podrobnosti inercijske vadbe pa na hitro razjasnimo še dva ključna pojma, ki se uporabljata pri opisovanju mišičnega krčenja. Ko mišica ustvarja silo in se mišična vlakna krajšajo govorimo o koncentrični kontrakciji, medtem ko krčenje mišice, pri katerem se zaradi delovanja zunanje sile mišična vlakna podaljšujejo opišemo kot ekscentrično krčenje. Pri tradicionalni vadbi za moč kot zunanja obremenitev najpogosteje uporabljamo uteži in s tem silo gravitacije, inercijska vadba kot obremenitev izkorišča masni vztrajnostni moment vrtečega se kolesa. Norrbrand, Fluckey, Pozzo, in Tesch (2008) navajajo, da inercijske naprave temeljijo na izkoriščanju vrtilne količine kolesa, ki ga v gibanje spravimo s potegom vrvi, ovite okoli osi, na katerega je kolo nameščeno. Rotacijska energija, ki jo pridobi kolo med koncentričnim potegom, se izniči pri zaustavljanju vrtenja kolesa z ekscentrično kontrakcijo vključenih mišic. Tekoče ponovitve inercijske vadbe spominjajo na delovanje jo-ja in zato vadbo poimenujemo tudi Yo-Yo vadba.
Prva bistvena prednost inercijske vadbe se kaže v tem, da je pri tradicionalni vadbi na trenažerju sila skozi celoten obseg ponovitve konstantna, medtem ko se pri inercijski napravi le-ta spreminja in je višja tako v koncentričnem kot tudi v ekscentričnem delu ponovitve vaje (Norrbrand, 2008). Druga bistvena prednost pa je fenomen doseganja višjih sil v ekscentrični fazi krčenja mišice na inercijskih napravah, kar v športni stroki imenujemo ekscentrična preobremenitev. Mišične lastnosti namreč omogočajo razvoj višjih sil in moči med ekscentričnimi kontrakcijami kot med koncentričnimi kontrakcijami mišic, kar omogoča večje obremenjevanje v ekscentričnem delu ponovitev vaje. Glavne prednosti inercijske vadbe zato privedejo do višjega prirastka mišične mase v krajšem času, višjih sil, ki so proizvedene z manjšo aktivacijo mišice in posledično manjšo energijsko potrato. Dodatno se izboljša tudi prevodnost živčevja, s čimer je aktivacija mišice lahko bolj učinkovita. Pozitivne lastnosti vadbe na inercijskih napravah se prenesejo tudi na tetivo, ki se na zmožnost proizvajanja višjih sil v mišici prilagodi s povečanjem prečnega preseka oziroma gostoto kolagenskih vlaken znotraj tetive in s tem poveča svojo togost.
Če se odločite za samostojen trening na takšni napravi strokovnjaki v literaturi najpogosteje navajajo vadbene programe sestavljene iz štirih setov po sedem ponovitev vaje, ki jih izvedemo z največjo zmožnostjo potega oziroma največjo možno hitrostjo potega (4 serije x7 max ponovitev). Med serijami si odmerite odmor 90-180 sekund. Med izvedbami takšnih vadbenih enot pa poskrbite za 48-urno regeneracijo (Norrbrand, 2008). Kljub vsem omenjenim pozitivnim učinkom inercijske vadbe pa športni strokovnjaki priporočajo progresivnost vadbe z izvedbo nekaj spoznavnih vadbenih enot, na katerih se vadeči naučijo pravilno izvajati vaje za moč in s tem preprečijo morebitne poškodbe.
Danes vadba na jo-jo trenažerjih še ni povsem raziskana, vendar pa njena uporaba, zaradi številnih prednosti, postaja tako popularna, kot je bila nekoč igra z igračo jo-jo. Tako igrača, kot trenažer pripomoreta k razvoju gibalnih sposobnosti, ki so nujne za normalen razvoj otroka in ohranjanje vitalnosti v starosti, zato je njuna uporaba vsekakor potrebna.
Alkner, B., Berg, H. E., Kozlovskaya, I., Sayenko, D. in Tesch, P. A. (2003). Effects of strength training, using a gravity-independent exercise system, performed during 110 days of simulated space station confinement. Eur J Appl Physiol, 90, 44–49.
Norrbrand, L. (2008). Acute and early chronic responses to resistance exercise using flywheel or weights (doktorska disertacija). Karolinska Institutet, Department of physiology and pharmacology, Stockholm. Norrbrand, L., Fluckey, D., Pozzo, M. in Tesch, P. A. (2008). Resistance training using eccentric overload induces early adaptations in skeletal muscle size. Eur J Appl Physiol, 102, 271–281.